Združene države Amerike so uvedle sankcije proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandru de Moraesu, zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic in zatiranja svobode izražanja. Moraes vodi sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Ameriški senator Marco Rubio je objavil, da so bile sankcije uvedene v okviru programa.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Pojavljajo se vse večje skrbi za usodo treh ukrajinskih uslužbencev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so bili pridržani kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Dmytro Shabanov, varnostni pomočnik misije v vzhodni Ukrajini, je bil pridržan v svojem domu v regiji Lugansk aprila 2022. Po več kot treh letih od njihovega pridržanja se stopnjuje zaskrbljenost za njihovo usodo.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

V Grčiji je odbor za mednarodno popuščanje in mir v Solunu pozval k množičnemu protivojnemu shodu proti imperialističnim načrtom in vojnam. Turčija je podpisala Skupno deklaracijo Haaške skupine, vendar se ni zavezala omembam, ki bi bile v nasprotju z UNCLOS. Vzdušje po sporazumu med ZDA in EU o trgovini in carinah je bilo napeto, kar je povzročilo kritike znotraj evroatlantskih odnosov.

Članka s portalov larepublica.ec in elnacional.com obravnavata težak boj narodov proti dolgotrajnim diktaturam v Latinski Ameriki. Poudarjata, da so diktature, kot so tiste na Kubi (več kot 66 let), v Venezueli (več kot 26 let), Nikaragvi (več kot 23 let) in Boliviji (več kot 20 let), povzročile, da so ujeti narodi preizkusili vse, da bi si povrnili svobodo, vključno s stalnimi obsodbami, opozicijo, dialogi, pogajalskimi mizami, volitvami in demonstracijami. Carlos Sánchez Berzaín iz Miamija, ZDA, je izpostavil to "neenako borbo".

Arabske države so se pridružile pozivu k razorožitvi Hamasa in umiku iz Gaze, medtem ko je Združeno kraljestvo potrdilo, da bo septembra priznalo Palestino kot suvereno državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za izboljšanje humanitarne situacije v Gazi.

Združeni narodi so opozorili na zaskrbljujoč porast centrov za spletne prevare v jugovzhodni Aziji, kjer so ujeti na stotine tisočev ljudi. Nezakonita omrežja, ki ustvarjajo do 40 milijard ameriških dolarjev letno, v teh centrih izkoriščajo migrante, mlade, otroke in invalide za spletne goljufije.

Francija je začela z zračnim spuščanjem 40 ton humanitarne pomoči v Gazi in pozvala Izrael, naj omogoči popoln humanitarni dostop. V Združenem kraljestvu se krepijo pozivi k takojšnjemu priznanju Palestine.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterešem izpostavil globoko zaskrbljenost zaradi aretacije Igorja Popovića, člana srbske pogajalske ekipe, in jo označil za poskus zastraševanja Srbov ter rušenja dialoga.

Posebna poročevalka Združenih narodov za mučenje, Alice Jill Edwards, je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi lakote v Gazi. Poudarila je, da je nujno čim prej omogočiti dostop humanitarni pomoči v regijo, saj je trenutna situacija nepotrebna in nečloveška. Občutek pomanjkanja hrane in trpljenja prebivalcev Gaze je močno prisoten, kar zahteva takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti.

Dva prispevka, objavljena na truthout.org in thenorthstar.com, kritizirata dejanja ameriških demokratskih senatorjev, ki so glasovali za nadaljnje financiranje vojne v Gazi. Senatorja iz Michigana, ki je izrazil nasprotovanje stradanju v Gazi, kljub temu krivi ameriške protestnike in je dosledno glasoval za pošiljanje orožja Izraelu. Drugi članek poudarja, da je 17 demokratskih senatorjev glasovalo za popolno financiranje genocida, brez kakršnih koli pogojev ali odgovornosti, medtem ko palestinski otroci trpijo.

Združeni narodi so ostro kritizirali Združene države Amerike zaradi odločitve o odpravi sankcij proti mjanmarski vojski. Visoki strokovnjak ZN za človekove pravice v Mjanmaru, Tom Andrews, je izrazil močno neodobravanje administracije Donalda Trumpa. Medtem je predsednik ZDA Donald Trump potrdil, da bo njegova administracija uvedla 15-odstotno carino na avtomobile in drugo blago iz Južne Koreje v okviru novega trgovinskega sporazuma, s čimer se zaključujejo večmesečna pogajanja, ki so Južni Koreji prinesla enako stopnjo kot Japonska in Evropska unija.

Škotski poslanec je bil ostro obsojen zaradi 'zaničljivih' izjav, v katerih je upravičeval pridržanje izraelskih talcev s strani Hamasa, češ da je to 'edina pogajalska moč' teroristične skupine. Medtem je Emily Damari, ki je preživela 471 dni v ujetništvu Hamasa, kritizirala načrt britanskega premiera Keirja Starmerja o priznanju Palestine kot države, saj meni, da je s tem na 'napačni strani zgodovine'.

Soustanoviteljica palestinske pravice organizacije, ki jo je britanska vlada razglasila za teroristično, je uspešno izpodbijala to odločitev na sodišču v Združenem kraljestvu. Organizacija je dosegla pomembno pravno zmago v boju proti prepovedi s strani britanske vlade.

Mehika bo zahtevala uradno poročilo o razmerah v priporu Alligator Alcatraz, kjer naj bi bilo pridržanih 30 mehiških državljanov. Rutilio Escandón, guverner Chiapasa, je obiskal pripor in potrdil prisotnost Mehičanov, vendar podrobnosti o njihovem stanju niso bile v celoti razkrite. Osrednja tema poročanja je usoda in razmere teh 30 pridržanih oseb.

V Italiji je bil v avtocestnem počivališču v Lainateju napaden oče z šestletnim sinom, oba francoska državljana judovske veroizpovedi. Incident, posnet na videu, je sprožil ogorčenje in obsodbe. Medtem v Gazi razmere ostajajo kritične, saj poročila kažejo na več kot 60.000 mrtvih in stopnjevanje lakote. Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN za okupirana palestinska ozemlja, opozarja na »apokalipso« in »genocid«, kritizira pa tudi doslej nevidene napade na humanitarni steber ZN. V luči teh dogodkov krščanske cerkve pozivajo k zgodovinsko-kritični razlagi hebrejske Biblije, ki ne bi legitimirala genocida, temveč branila človekove pravice, predvsem pravico do življenja.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil uporabo lakote kot vojnega orožja, zlasti v konfliktih, kot so tisti v Gazi in Sudanu. Poudaril je, da lakote nikoli ne bi smeli sprejeti kot sredstva vojskovanja. Tudi turški predsednik Erdogan je Izrael obtožil, da nima človečnosti in da proti Palestincem uporablja lakoto kot orožje, kar dodatno povečuje mednarodni pritisk na izraelskega premierja Netanjahuja.

Več kot 200 kritikov Kremlja, vključno z nekdanjimi vojnimi ujetniki, je izrazilo ogorčenje nad obiskom visokega ruskega delegata v Švici. Kritiki Evropi očitajo, da kljub ruski invaziji na Ukrajino gosti 'vojne zločince', kar zbuja jezo in zaskrbljenost med nasprotniki Vladimirja Putina.